6. 10. 2021
Modularni
baterijski hranilnik električne energije AMBER je zasnovan na najnovejši
tehnologiji baterij, sistema za upravljanje z baterijo (BMS), pretvornikov in
naprednim krmilnim sistemom, ki podpira učinkovito obratovanje OVE,
distribucijskega omrežja, industrijskih porabnikov in mikro omrežij, lahko pa služi
kot podpora pri regulaciji frekvence in napetosti oziroma kvaliteti električne
energije.
Razvojno
inovativni projekt AMBER se ukvarja z napredno uporabo baterijskega
hranilnika električne energije integriranega v distribucijsko omrežje Elektra
Celje, neposredno za izboljšanje obratovanja in zanesljivosti
napajanja distribucijskega omrežja.
Elektro
Celje je vodilni partner na projektu, ki organizira in koordinira planiranje,
izvedbo in preostale aktivnosti. Elektro Celje je skupaj s projektnim
partnerjem C&G d.o.o. Ljubljana umestilo BHEE v elektroenergetsko omrežje,
integracijo, pilotske teste in analitiko pridobljenih podatkov.
Podjetje C
& G d. o. o. Ljubljana je skupaj s partnerji Tab d. d., Prinsis d. o.
o. in Sipro inženiring d. o. o. razvilo baterijski sistem AMBER. V okviru
projekta so bile razvite programske storitve, monitoring in krmilni sistem za upravljanje
BHEE v namen testiranja sistemske prožnosti in zagotavljanja kvalitetnejšega
napajanja v lokalnem omrežju skupaj s podjetjem Mega M d.o.o. V okviru naprednih
integracij bo C&G razvil in implementiral programski vmesnik, ki bo Elektro
Celju omogočal integracijo, daljinski nadzor in vodenje BHEE z uporabo naprednega
ADMS sistema, iz distribucijskega centra vodenja.
Dobra
praksa družbe Elektro Celje na področju obratovanja in zagotavljanja
zanesljivega napajanja omrežja običajno vključuje povečanje energetske
zmogljivosti omrežja z graditvijo novih vodov, kabliranjem omrežja, vzdrževanjem
daljnovodnih tras, postavitvijo novih stikalnih elementov v ključnih točkah
omrežja, itd. V zadnjem času pa se s širšo uvedbo digitalizacije v podjetju in
novimi raziskovalnimi projekti postavlja vprašanje ali lahko podobne učinke dosežemo
tudi z ukrepi v konceptu pametnih omrežij, katere lahko spremljajo manjši
stroški implementacije. Skozi projekt AMBER in tehnologijo baterijskih
hranilnikov električne energije želimo preizkusiti možnost zniževanja koničnih
obremenitev, saj se zavedamo, da bodo omrežni baterijski hranilniki kmalu
masovno prodrli na trg sistemskih storitev. Menimo, da je vključitev in
testiranje teh tehnologij skupaj z močnimi orodji za monitoring in vodenje
distribucijskega omrežja, kot je npr. ADMS, ključnega pomena za kvalitetno
izvajanje sistemskih storitev skupaj z njihovimi ponudniki.
V projektu
AMBER želimo poleg testiranja zmanjševanja konic, preizkusiti tudi podatkovno
integracijo med BHEE in naprednim ADMS sistemom za potrebe proženja aktivacij
fleksibilnosti.
Sistem ADMS
omogoča distribucijskim operaterjem ključno vlogo pri uvajanju BHEE tehnologij
na trg prožnosti, na katerih bodo elektrooperaterji v prihodnosti morali
sodelovati, saj to narekujejo trenutno veljavne EU direktive, ki se že
sprejemajo v slovensko elektroenergetsko zakonodajo. Na podlagi analitskih
izračunov lahko elektroperater tudi določi optimalni produkt, ki ga želi kupiti
na trgu z prožnostjo in tako zagotovi boljše delovanje omrežja s katerim
upravlja. V projektu gre predvsem za celostno optimizacijo obratovalnega stanja
nizkonapetostnega omrežja z BHEE in določitev kritičnih meja obratovanja z
uporabo ostalih podatkov o omrežju.
Testni
poligon, kjer bo projekt potekal in kamor je umeščen BHEE je v TP Gimnazija Velenje.
Za uspešno
izvedbo projekta AMBER smo v TP Gimnazija vgradili baterijski sistem LFP 80 kWh
(409,6V 200Ah) s pretvorniškim sistemom 40 kVA in ločilnim mestom 40 kVA z
vgrajenim HMI panelom ter programsko okolje za upravljanje BHEE, ki vsebuje programsko
okolje za upravljanje in spletni vmesnik, ki ga bo dobavilo podjetje C & G,
d.o.o. Ljubljana.
Predsednik
uprave Elektra Celje, mag. Boris Kupec, je na dogodku povedal, da »so
ponosni, ker je projekt v celoti plod domačega znanja in zasnovan na najnovejši
tehnologiji baterij, sistema za upravljanje, pretvornikov ter naprednega krmilnega
sistema. Tudi lokacija postavitve baterijskega sistema ni naključna. Šaleški
energetski bazen, ki v TE Šoštanj že vrsto let proizvaja tretjino električne
energije v Sloveniji, se nahaja namreč na pomembnem razpotju. Globalne podnebne
spremembe in posledično težnja k ogljični nevtralnosti je cilj, ki narekuje
spremembe v tej panogi. Čas je za premišljen energetski prehod, za oblikovanje
nove energetske prihodnosti, ki bo temeljila na razogljičenju, decentralizaciji
proizvodnje in digitalizaciji«.
Državni
sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, Aleš Mihelič, je
povedal, da je »pred operaterji elektroenergetskih sistemov naloga, da morajo
zagotoviti vse potrebno za fleksibilnost elektro energetskega sistema. Ta je
nujna zaradi naraščajočega deleža električne energije, ki jo bomo morali
zagotavljati iz obnovljivih virov. Potrebnih bo veliko političnih,
regulativnih, tehnoloških, finančnih in poslovnih aktivnosti, ki bodo ključnega
pomena za prehod Slovenije v podnebno nevtralno družbo do leta 2050. Do takrat
bomo priča razmahu skladiščenja električne energije iz javnega omrežja v
industrijska, komercialna in
mikro-omrežja energetskih skupnosti, ter pri gospodinjstvih. Sposobnost shranjevanja električne
energije zagotavlja elektroenergetskemu sistemu prožnost, da lahko vsak trenutek
zagotovimo dobavo električne energije izenačeno z obstoječim povpraševanjem. S
tem se izboljša splošna učinkovitost in varnost sistema. Omogoča tudi, da se
izognemo ali odložimo naložbe v proizvodnjo in omrežja, ter da upravljamo
prezasedenost v prenosnih in distribucijskih vodih. Zavedamo se, da če bodo
uresničena pričakovanja, ki jih imamo danes do razvoja na področju hranilnikov
energije, s katerimi bo mogoče reševati tudi vprašanje sezonskega hranjenja
energije, bo veliko enostavneje zagotoviti pravični prehod k bolj okolju
trajnostno prilagodljivem, zanesljivem, varnem in cenovno ugodnem energetskem
sistemu«.
Župan
Mestne občine Velenje, Peter Dermol, je povedal: »V Velenju smo
veseli, da gostimo današnji dogodek v regiji, ki je 90 let in več dajala
električno energijo slovenskemu energetskemu sistemu in več kot 140 let
izkopavala premog. To je zagotovo odraz naše prizadevnosti za skupno dobro in
si tudi zato zaslužimo spoštovanje do ljudi v tej regiji. V Šaleški dolini se
nahajamo pred novimi izzivi, med njimi je zagotovo največji poiskati nadomestni
vir toplote za daljinski sistem ogrevanja. Želimo biti inovativni, drugačni in
želimo vpeljati nove tehnologije in tudi današnji projekt je dober temelj za
naprej. Vesel sem, da se je Elektro Celje odločilo prvi baterijski sistem
postaviti v bližino Šolskega centra Velenje, da se bodo lahko tudi dijaki
izobraževali in prepoznavali nove razvojne priložnosti. Komunalno podjetje
Velenje je v teh dneh objavilo poziv promotorjem, saj želimo postaviti visokonapetostni
energetski kotel za namen samooskrbe s toplotno energijo« je povedal župan in
ob tem povabil prisotne k sodelovanju in iskanju inovativnih rešitev.