Pogosta vprašanja

Omrežnina za prenosno in distribucijsko omrežje je namenjena pokrivanju stroškov izvajanja gospodarske javne službe sistemskega operaterja prenosnega in distribucijskega omrežja, in sicer za:

Omrežnina za sistemske storitve je namenjena zagotavljanju zadostnih pogojev, ki omogočajo zanesljivo in stabilno delovanje elektroenergetskega sistema. Za stabilno in zanesljivo delovanje elektroenergetskega sistema je odgovoren sistemski operater prenosnega omrežja.

Tarifne postavke za omrežnino so določene za:

Omrežnino za elektroenergetsko omrežja določa agencija skladno z Aktom o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja.

Pri odjemalcih z nemerjeno močjo je znesek omrežnine sestavljen iz stalnega in spremenljivega dela. Stalni del omrežnine predstavlja prispevek za obračunsko moč, ki je odvisen od moči omejevalca toka oziroma od nazivne moči obračunskih varovalk, spremenljivi del pa je odvisen od porabe električne energije v času višje, manjše tarife ali enotne tarife.

Pri odjemalcih z merjeno močjo (večji odjemalci) se tudi obračunska moč obračuna po doseženi moči.
Tarifne postavke za omrežnino so določene na podlagi upoštevanja upravičenega prihodka sistemskih operaterjev iz omrežnine in napovedane količinske porabe električne energije v regulativnem obdobju. Agencija določi regulativni okvir za sistemska operaterja in določi tarifne postavke z odločbo. Sistemski operater je dolžan tarifne postavke za obračun omrežnine javno objaviti v 15 dneh od prejema odločbe.  

Metodologija za obračunavanje omrežnine opredeljuje postopke in elemente, ki narekujejo sistemskim operaterjem elektroenergetskih omrežij način obračuna omrežnine in določa razvrstitev odjemalcev v različne tarifne skupine. Metodologija za določitev omrežnine in kriteriji za ugotavljanje upravičenih stroškov opredeljujejo izhodišča ekonomskega reguliranja gospodarskih javnih služb dejavnosti sistemskih operaterjev ter določa upravičene stroške za elektroenergetska omrežja ter sistemske storitve za posamezno regulativno obdobje.

Za določanje cen za uporabo omrežij je uporabljena metoda poštne znamke. Metoda poštne znamke predstavlja sistem enotnega obračunavanja uporabe omrežja ne glede na dolžino prenosne poti in ne glede na lokacijo. Metoda velja za vse napetostne nivoje in za vse vrste uporabnikov. Uporabo omrežja se plačuje pristojnemu sistemskemu operaterju distribucijskega omrežja. Cena za uporabo omrežij ne vsebuje priključnine na omrežje.

Cenik določa Agencija za energijo in je javno objavljen. Več informacij najdete na spletni strani  https://www.agen-rs.si/gospodinjski/elektrika/cena-elektricne-energije/tarifne-postavke-omreznine

Zelo poenostavljeno: priključna moč je najvišja dovoljena moč in se dogovori v soglasju za priključitev. Obračunska moč je izmerjena ali določena glede na varovalko za obračun uporabe omrežja in prispevkov in je navedena na računu.

Priključna moč: je najvišja dovoljena vrednost moči, ki jo sme končni odjemalec doseči na prevzemno-predajnem mestu pri odjemu električne energije iz omrežja, oz. proizvajalec pri dobavi električne energije v omrežje in jo določi SODO v soglasju za priključitev.

Obračunska moč: je merilo največjega trenutnega odjema električne energije, ki ga omogoča odjemalčev priključek. Določena je na podlagi zmogljivosti omejevalnika toka, ki je pri gospodinjskih odjemalcih praviloma varovalka. Obračunska moč je navedena na računu in je lahko enaka ali manjša od priključne moči.

Poznamo: 

- letni obračun, ki pomeni, da gospodinjstvo med letom prejema mesečne (akontativne) račune za predvideno porabo, enkrat letno pa se na osnovi odbranega dejanskega stanja števca opravi obračun in 
- mesečni obračun, ki je izdelan na osnovi dejanske porabe. 

Z uvedbo novih tehnologij in informacijskih rešitev se merilna mesta opremljajo z merilnimi napravami, ki omogočajo daljinski prenos merilnih podatkov. Vedno več gospodinjstev že prejema in plačuje mesečne račune na podlagi dejanskega stanja števca, pridobljenega s sodobnimi merilnimi napravami. Računi se glasijo na obdobje od prvega do zadnjega dne v mesecu. Spremljanje stroškov na merilnem mestu je za odjemalca tako veliko lažje. S tem se izognejo tudi morebitnim doplačilom in preplačilom, hkrati pa lahko sami lažje načrtujejo ukrepe za varčno rabo električne energije.

Če uporabnik ugotovi, da stikalna ura, ki krmili njegov dvotarifni števec, ne deluje, prehiteva ali zaostaja več kot eno uro od srednjeevropskega časa oziroma zimskega ali letnega časa, nas je dolžan o tem obvestiti.

Z nami lahko kontaktirate preko naše telefonske številke (03) 42 01 180 za splošne informacije ali nam pišete na omreznina@elektro-celje.si.

VT - Višja dnevna tarifa je tarifa, ki jo dvotarifni števec beleži vsak delavnik od 6.00 do 22.00.

MT - Nižja tarifa je tarifa, ki jo dvotarifni števec beleži vsak delavnik od 22.00 do 6.00 naslednjega dne ter vsako soboto, nedeljo in dela prost dan od 00.00 do 24.00.

ET - Enotna tarifa je tarifa, ki jo beleži enotarifni števec vsak dan od 00.00 do 24.00.

V kolikor ima odjemalec nameščeno mehansko krmilno napravo, se mu čas nižje tarife (MT) obračunava glede na sončno uro ter glede na sposobnost dnevne, tedenske in letne nastavitve krmilne naprave.

1. Na osnovi idejne zasnove investitor oz. pooblaščenec vloži zahtevo za izdajo projektnih pogojev oz. soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje.
2. Po dokončnosti veljavnosti izdanega soglasja za priključitev in izpolnitvi pogojev, navedenih v tem soglasju ter pred priključitvijo objekta na distribucijsko omrežje, skleneta imetnik soglasja in izvajalec prenosa oz. izvajalec distribucije pogodbo o priključitvi, s katero določita medsebojno razmerje, ki zadeva izvedbo priključka, lastništvo in samo priključitev.
3. Po izvedbi NN priključka in izpolnjenih drugih medsebojnih obveznosti iz sklenjene pogodbe o priključitvi na distribucijsko omrežje uporabnik zaprosi upravljalca omrežja za priključitev. Če je za objekt po predpisih o graditvi objektov potrebno gradbeno dovoljenje, je objekt možno priključiti le, če je gradbeno dovoljenje zanj dokončno.
4. Na podlagi zahteve za priključitev upravljalec omrežja ali izvajalec distribucije električne energije opravi pregled izvedenega priključka skladno z veljavno zakonodajo in pogoji, ki so določeni v soglasju za priključitev. V kolikor je priključek izveden skladno z vsemi zahtevami, izvajalec prenosa ali distribucije električne energije uporabnika najkasneje v 8 – ih dneh priključi na omrežje.
5. Pred priključitvijo mora imeti uporabnik sklenjeno Pogodbo o prodaji in nakupu električne energije in Pogodbo o dostopu do omrežja.

Vloge v postopku priključitve na distribucijsko omrežje lahko uporabnik vloži med delavniki na sedežu podjetja Vrunčeva 2a, 3000 Celje in na sedežih distribucijskih enot Velenje, Krško, Slovenj Gradec.

Vlogo lahko pošljete tudi po pošti na naslov: Elektro Celje, d. d., Vrunčeva 2a, 3000 Celje.

Uporabnik omrežja mora zaprositi za novo soglasje za priključitev, če se spremenijo osnovni parametri priključka, glede katerega je bilo izdano soglasje, zlasti pa v naslednjih primerih:

Če odjem ali oddaja na priključku preseže v izdanem soglasju za priključitev dovoljeno priključno moč, SODO s predhodnim pisnim obvestilom obvesti imetnika soglasja, da mora zaprositi za novo soglasje ali znižati odjem ali oddajo električne energije na višino dovoljene priključne moči. Odločba, s katero SODO izda uporabniku novo soglasje za priključitev, nadomesti prejšnje soglasje za priključitev.

Vloga za izdajo soglasja mora vsebovati:

Dokončno izdano soglasje za priključitev ima veljavnost 2 leti. V tem času mora uporabnik za svoj obstoječi objekt izpolniti vse pogoje predpisane v izdanem soglasju za priključitev, drugače preneha veljati. Če uporabnik gradi nov objekt, mora v roku iz prvega odstavka tega člena predložiti dokončno gradbeno dovoljenje za novi objekt. V tem primeru se izdano soglasje za priključitev avtomatično podaljša za nadaljnji 2 leti. Če v tem času uporabnik ne predloži dokončnega gradbenega dovoljenja, soglasje za priključitev neha veljati, kolikor ni podaljšano skladno z zadnjim odstavkom tega člena. Če pa je uporabnik prinesel dokončno gradbeno dovoljenje in ni izpolnil vseh pogojev v avtomatično podaljšanih 2 letih, mora skladno z zadnjim odstavkom tega člena podaljšati veljavnost soglasja za priključitev, drugače le-to preneha veljati.

Rok veljavnosti soglasja za priključitev lahko SODO na zahtevo uporabnika podaljša največ dvakrat, vendar vsakič največ za eno leto, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob izteku soglasja predpisani za njegovo pridobitev. Zahtevo za podaljšanje soglasja za priključitev mora uporabnik podati najpozneje 30 dni pred potekom veljavnosti soglasja za priključitev, sicer mora pridobiti novo soglasje za priključitev. Po izvedbi priključitve velja soglasje za priključitev do ukinitve oz. do spremembe na prevzemno predajnem mestu (merilnem mestu), priznane pravice pa se prenašajo skupaj z lastninsko pravico na objektu.

Informacije o planiranih odklopih zaradi vzdrževalnih del objavljamo v skladu z zakonodajo preko radijskih postaj, na voljo so tudi na telefonski številki klicnega centra (03) 42 01 180 in na spletni strani www.elektro-celje.si

V skladu z 39. členom Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (Ur.list RS 126/2007) mora SODO o načrtovani prekinitvi distribucije pravočasno obvestiti uporabnika v pisni ali drugi primerni obliki, če gre za širši krog uporabnikov pa s pomočjo sredstev javnega obveščanja vsaj 48 ur pred prekinitvijo.

Najprej preverimo stanje varovalk in zaščitnega (FID) stikala. Z napravami morate ravnati kot da so pod napetostjo.

Prekinitev dobave sporočite na tel.št. za prijavo napak (03) 42 01 240. Operaterju morate posredovati ime, naslov ter št. merilnega mesta, ki ga najdete na računu za električno energijo.

V primeru prekinitve dobave električne energije zaradi odpovedi pogodbe s strani dobavitelja (ta je posledica neplačila), je ponoven priklop možen šele, ko so dolg ter stroški odklopa in ponovnega priklopa poravnati ter je z dobaviteljem sklenjena pogodba o dobavi električne energije.

Višino stroškov za omrežnino določi Javna agencija Republike Slovenije za energijo v svojem individualnem aktu. Cenik omrežnine najdete na naši spletni strani.

V manjše naselje s tremi hišami, smo pred 15 leti sosedje sami napeljali zemeljske električne vode iz bližnje vasi in vse stroške pokrili sami. V naselju bi rad nov sosed pričel z izgradnjo hiše in pridobil električni priključek. Zanima me, ali mora novi sosed povrniti tudi del investicije v električno infrastrukturo, ki smo jo financirali ostali pred 15 leti. Nekje sem sicer slišal, da po 10 letih taka infrastruktura postane javna.

Povračila dela stroškov so omogočali Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz leta 1986, ki pa od leta 2002 ne veljajo več.
Ti Splošni pogoji iz leta 1986 so v 3. odstavku 18. člena določali, da so imeli investitorji v električno omrežje 10 let pravico zahtevati povračilo dela stroškov izgradnje tega omrežja od bodočih uporabnikov omrežja, ki so ga ti investitorji financirali. Glede na dejstvo, da ste vi in vaši sosedi gradili omrežje leta 1997, ko so veljali Splošni pogoji iz leta 1986, in da je od izgradnje omrežja poteklo več kot 10 let, do povračila dela stroškov izgradnje električnega omrežja po veljavnih predpisih žal niste več upravičeni.
Vse izvedenke Splošnih pogojev, ki so leta 2002 in 2007 nadomestile Splošne pogoje iz leta 1986 in tiste iz leta 2002, takšnih povračil žal več ne predvidevajo.

Distribucijski operater izvaja nujno oskrbo ranljivim odjemalcem skladno z določbo Energetskega zakona, ki ureja status ranljivih odjemalcev, in predpisom, ki ureja kriterije in pravila za zagotavljanje nujne oskrbe z električno energijo.

Ranljivi odjemalec je gospodinjski odjemalec, ki si zaradi svojih premoženjskih razmer, dohodkov in drugih socialnih okoliščin ter bivalnih razmer ne more zagotoviti drugega vira energije za gospodinjsko rabo, ki bi mu povzročil enake ali manjše stroške za najnujnejšo gospodinjsko rabo.

Distribucijski operater ne sme ranljivemu odjemalcu odklopiti elektrike oziroma odjema omejiti pod količino oziroma moč, ki je glede na okoliščine (letni čas, temperaturne razmere, kraj prebivanja, zdravstveno stanje in druge podobne okoliščine) nujno potrebna, da ne pride do ogrožanja življenja in zdravja odjemalca ter oseb, ki z njim prebivajo.

Gospodinjski odjemalec, ki skladno z Energetskim zakonom uveljavlja pravico do nujne oskrbe, poda vlogo za nujno oskrbo distribucijskemu operaterju po prejemu obvestila o odklopu od sistema najkasneje pet dni pred rokom za predviden odklop, ki je naveden v tem obvestilu.

Podrobnejši pogoji so opisani v Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem električne energije SONDSEE (Ur. l. RS, št. 7/2021).

Cenik nujne oskrbe (link na https://www.sodo.si/ostali-ceniki/cenik-nujne-oskrbe-ranljivih-odjemalcev)

Cenik za zasilno oskrbo z električno energijo | SODO | Sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo

Kot neupravičen odjem se skladno z 245. členom Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem električne energije SONDSEE (Ur. l. RS, št. 7/2021), obračunali kot neupravičen odjem šteje, če:

SODO v navedenih primerih uporabniku zaračuna neupravičeno porabljeno električno energijo in uporabo omrežij, in sicer v količinah, kot so jih izmerile merilne naprave in po ceni, ki je enaka ceni električne energije višje dnevne tarifne postavke za zasilno oskrbo na dan izstavitve računa,  povečano za 30 %. Cenik zasilne oskrbe je objavljen na spletni strani SODO: http://www.sodo.si/ceniki/ceniki_za_zasilno_oskrbo_z_elektricno_energijo.

Če v konkretnih primerih neupravičenega odjema iz 246. člena SONDSEE ni mogoče zanesljivo ugotoviti podatkov za izračun, se ocenitev količin električne energije in obračunske moči neupravičenega odjema izvede skladno z določili 247. člena SONDSEE.

Poleg stroškov porabljene električne energije in uporabe omrežij SODO uporabniku zaračuna tudi stroške odklopa in stroške ugotavljanja neupravičenega odjema.

Povzročeno dejanje neupravičenega odjema električne energije je kaznivo dejanja in kršitev zakonodaje. Skladno s tem se kršitelj ustrezno sankcionira. 

Postopek menjave dobavitelja je brezplačen. Novi dobavitelj nima vpliva na kakovost oskrbe z električno energijo, saj za to skrbi Elektro Celje d.d.

Spremembo dobavitelja izvede elektrodistribucijsko podjetje, če je s strani izbranega dobavitelja podana pravilna in popolna zahteva za menjavo. Menjava dobavitelja bo izvedena v za to zakonsko predpisanih rokih.

Seznam dobaviteljev najdete na http://primerjalnik.agen-rs.si/index.php?/kalkulatorelektrika/kalkulator/action/dobavitelji/.

Podrobnejši pogoji so opisani v Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem električne energije (Uradni list RS št. 7/2021).

V kolikor želi odjemalec na obstoječem merilnem mestu uporabljati električno energijo za drug namen kot je gospodinjstvo,  si  mora pridobiti novo soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje za namen porabe električne energije, ki ni gospodinjstvo in se imenuje ostali odjem in izpolniti zahteve izdanega soglasja za priključitev. Vse stroške, povezane z omenjenimi aktivnostmi, nosi lastnik merilnega mesta.

Ob spremembi iz enofaznega na trifazni priključek je potrebno pri pristojnem Elektro Distribucijskem Podjetju  podati vlogo za izdajo soglasja za priključitev. Na osnovi podane vloge  se na lokaciji priključno merilnega mesta preverijo tehnične možnosti za izvedbo omenjene spremembe, ki se kot tehnični pogoj predpišejo v soglasju za priključitev. Na osnovi soglasja za priključitev sklene odjemalec s pristojnim EDP  pogodbo o priključitvi, kjer so definirane medsebojne pogodbene obveznosti glede priključka ter finančne obveznosti, ki jih je odjemalec dolžan pred spremembo poravnati.

Cena in trajanje celotnega postopka sta odvisna od predpisanih rokov v upravnem postopku pri pridobivanju soglasja in pogodbe o priključitvi ter potrebnih tehničnih posegov, vgrajenega materiala in še od nekaterih drugih dejavnikov.

Informacije o potrebnih tehničnih posegih na omrežju in priključku, izpolnitvi ostalih tehničnih pogojev iz soglasja za priključitev ter o višini stroškov, je potrebno  preveriti  pri pristojnem EDP, kjer so odjemalcu na voljo še ostale potrebne informacije o želeni spremembi. 

Z zmanjšanjem jakosti obračunskih varovalk se lahko prihrani nekaj evrov na mesec. Vendar se je potrebno pred zmanjšanjem jakosti varovalk posvetovati s strokovno usposobljenim izvajalcem elektroinstalacijskih del ali svetovalcem s področja racionalizacije porabe električne energije, ki naj presodi smiselnost zmanjšanja jakosti varovalk. Pred zmanjšanjem obračunske moči je smiselno opraviti analizo moči posameznih porabnikov el. energije in to uskladiti z jakostjo nameščenih varovalk, da ne bi prišlo do neželenih izpadov električne energije zaradi istočasne uporabe večjih porabnikov električne energije.

Odločitev o obračunskem elementu (glavni varovalki) je stvar lastnika merilnega mesta, ki mora poskrbeti za strokovno presojo o tem kakšno varovalko potrebuje. Seveda je mogoče glavno varovalko tudi znižati, vendar mora pred takšno odločitvijo natančno preveriti, da z znižanjem varovalke ne bi prišlo do prekinitve in s tem še do dodatnih stroškov zamenjave glavne varovalke. Priporočajo se tudi ukrepi varčne rabe, ki jih najdete na spletni strani:  http://www.uresnicujmo.si/.

Uporabnik sistema je dolžan obvestiti distribucijskega operaterja takoj, ko ugotovi poškodbo ali izgubo merilnih, krmilnih ali komunikacijskih naprav, nepravilno delovanje teh naprav, odstranitev varnostne plombe ali poškodbe merilno-priključnih omaric, nameščenih pri uporabniku sistema -166. člen Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem električne energije (Uradni list RS št. 7/2021).

Z nami lahko kontaktirate preko naše telefonske številke (03) 42 01 180 za splošne informacije.

Navedeno področje je urejeno s 167. členom Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem električne energije (Uradni list RS št. 7/2021).

Uporabnik sistema lahko od distribucijskega operaterja zahteva nadzorni pregled obračunskih merilnih naprav, če sumi, da nepravilno registrirajo prevzem ali oddajo električne energije oziroma moči. 

Če se pri nadzornem pregledu ugotovi, da so imele obračunske merilne naprave pri registriranju prevzema ali oddaje električne energije napake, večje od tistih, kot bi jih po veljavnih predpisih smele imeti, distribucijski operater krije stroške za njihovo demontažo, pregled in kontrolo točnosti ter ponovno montažo, v nasprotnem primeru pa stroške demontaže, pregleda in kontrole točnosti merilne naprave ter ponovne montaže plača uporabnik sistema, ki je pregled zahteval, na podlagi cenika storitev distribucijskega operaterja in akreditiranega laboratorija, ki niso zajete v omrežnini.

V Elektru Celje, d.d. pospešeno izvajamo prehod na sistem daljinskega obračuna tudi za gospodinjske in majhne poslovne odjemalce. Trenutno je v ta sistem vključenih približno 80.000 merilnih mest. Pogoj, da se posamezno merilno mesto vključi v sistem daljinskega obračuna je ustrezna nameščena merilna naprava ter, da je transformatorska postaja opremljena z ustrezno tehnologijo (koncentratorjem). Transformatorska postaja, kateri pripada vaše merilno mesto še ni opremljena z ustrezno tehnologijo.

Ker napredni sistemi merjenja in obračunavanja električne energije prinašajo prednosti tako na strani odjemalca kot dobavitelja, si bomo še naprej prizadevali za čimhitrejše uvajanje novih tehnologij.

Navodilo za odbiranje sistemskih števcev električne energije 

Ob načrtovani prekinitvi distribucije ali motnji oskrbe z električno energijo zaradi zamenjave MKN pristojno EDP uporabnike omrežja obvešča na način, skladen z 39. členom Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (Ur. l. RS 126/2007), (v nadaljevanju: Splošni pogoji).

Obveščanje uporabnikov omrežja o načrtovanih prekinitvah distribucije zaradi zamenjave MKN se izvaja v pisni ali drugi primerni obliki. V primerih prekinitve distribucije širšemu krogu uporabnikov omrežja se izvaja obveščanje preko sredstev javnega obveščanja vsaj 48 ur pred prekinitvijo. Obveščanje individualnega uporabnika se izvede neposredno pred izvedbo zamenjave MKN. V kolikor odjemalca zaradi njegove odsotnosti o zamenjavi ni mogoče obvestiti, se prekinitev odjema in zamenjava MKN izvede brez njegove prisotnosti in v  času, ki ga  kot uporabnika najmanj prizadene. SODO uporabnika o zamenjavi MKN, skladno s 64. členom Splošnih pogojev, osem dni po izvršeni zamenjavi tudi pisno obvesti na naslov, dogovorjen s pogodbo o dostopu.

V kolikor odjemalec ob sami zamenjavi merilne naprave ni prisoten in želi preveriti istovetnost števčnih stanj odstranjene merilne naprave s stanjem na obvestilu, mu EDP (kjer se merilna naprava po zamenjavi nahaja) v roku 30 dni od dneva zamenjave le-to tudi omogoči.

Zamenjavo merilnih naprav smatramo tudi kot izvajanje kontrole na merilnem mestu, ki jo je SODO upravičen izvajati ob vsakem, tudi nenapovedanem obisku merilnega mesta.