4. 4. 2025
Pet slovenskih elektrodistribucijskih podjetij
vsako leto pripravi strokovno srečanje, na katerem obravnavajo najbolj
vidne aktualne teme elektrodistribucije in širše energetike. Na letošnjem
dogodku z naslovom Modre rešitve za zeleno prihodnost so posebno pozornost
namenili povečanim investicijam, s pomočjo katerih elektrodistribucijska
podjetja zagotavljajo pogoje za energetski prehod, ter novim tehnološkim
rešitvam na distribucijskem omrežju.
Kot je v uvodnem nagovoru povedal Uroš Blažica,
predsednik skupščine gospodarskega interesnega združenja distribucije
električne energije, razvojni načrti omrežja, ki temelji na pričakovanju
intenzivne elektrifikacije v naslednjih letih, narekuje še dodatno povečevanje
investicij v omrežje, nadgradnjo sistemov merjenja in drugih sistemov z namenom
omogočanja naprednih storitev s področja prilagajanja odjema ter povečano
vlaganje v kibernetsko varnost. V nadaljevanju konference je izpostavil, da so
pri gradnji omrežja ključni zaposleni v distribuciji, posebno skrb pa je treba
namenjati tudi varnosti in zdravju pri delu.
Kot častna gostja se je konference udeležila državna
sekretarka za energetiko, mag. Tina Seršen, ki se je v uvodnem
nagovoru zahvalila distribucijskim podjetjem in operaterju za odlično
sodelovanje v preteklem letu in pri tem izpostavila v prvi vrsti rekordne
investicije, izvajanje regulacije cen elektrike, uspešno upravljanje z
naložbami v sončne elektrarne v sistemu netmeteringa in tehnično dobro izveden
prehod v nov sistem omrežnine. Poudarila je, da ministrstvo z vso resnostjo
prepoznava investicijske potrebe na tem področju in temu daje absolutno
prednost, kar se kaže tudi v tem, da so prvič v zgodovini Slovenije v kohezijo
in v Modernizacijski sklad vključili tudi ukrepe naložb v pametna
distribucijska omrežja. »V tem mandatu je za investicije v omrežja iz proračuna
danes zagotovljeno skupaj 213 mio EUR nepovratnih sredstev,« je še poudarila.
Konferenco tradicionalno obiščejo tudi predstavniki
evropskega združenja elektroenergetikov Euelectric. Savannah Altvater,
vodja distribucije in spodbujanja trga v Eurelectricu, je predstavila delovanje
združenja. Eurelectric pričakuje strmo rast porabe električne energije,
proizvodnje obnovljivih virov energije, kar zahteva povečanje naložb v
distribucijsko omrežje, trend je podoben po vseh evropskih državah.
Letošnji dogodek je bil med drugim namenjen tudi
predstavitvi investiciji, ki jih v okviru Načrta za okrevanje in odpornost
izvajajo slovenska elektrodistribucijska podjetja. S sredstvi iz sklada
NextGenerationEU elektrodistribucijska podjetja posodabljajo omrežje za njegovo
večjo zmogljivost in odpornost proti motnjam. Do konca marca 2026 bodo zgradili
1.300 km nizkonapetostnega omrežja in 838 transformatorskih postaj z
vključenimi elementi pametnega omrežja. Skupna vrednost naložbe elektrodistribucijskih
podjetij je 150 mio EUR, vrednost sofinanciranja pa 71 mio EUR.
Davor Sokač, član uprave HEP ODS je izpostavil, da se
tako Hrvaška kot Slovenska elektrodistribucija soočata s podobnimi izzivi na
področju črpanja evropskih sredstev, izzivov regulacije in povečanega obsega
investicij, zato sta izmenjava izkušenj in medsebojno sodelovanje izjemno
koristna za obe strani.
Na dogodku sta potekali tudi dve omizji. V prvem so različni
deležniki slovenske elektrodistribucije soočili poglede o možnostih
pridobivanja sredstev za pospešeno investiranje v omrežje in izpostavili stanje
in izzive, s katerimi se sooča sektor v času zelenega prehoda in naraščajoče
elektrifikacije družbe.
Uroš Blažica, predsednik uprave Elektra Primorska in
predsednik skupščine GIZ DEE, je poudaril, da je slovensko
elektrodistribucijsko omrežje v dobri kondiciji. Oskrba z električno energijo
je kakovostna, izgube v omrežju se zmanjšujejo, prav tako se izboljšujejo kazalniki
zanesljivosti preskrbe. Kljub temu je treba omrežje nadgraditi, ga okrepiti in
preoblikovati v pametno omrežje, da bo kos prihodnjim izzivom.
Urban Likozar, predsednik uprave Elektra Ljubljana,
je izpostavil, da so šibke točke predvsem v nizkonapetostnem delu omrežja, ki
se ga trenutno intenzivno nadgrajuje s sredstvi Načrta za okrevanje in
odpornost (NOO). Rešitev za zmanjšanje nenačrtovanih izpadov je pokablitev.
»Zavedati se moramo, da se ob povečanem investicijskem ciklu na drugi strani
povečuje delež načrtovanih izklopov.«
Mag. Aleksander Mervar je izpostavil pomen
učinkovitega upravljanja merilnih podatkov in odnosa s končnimi uporabniki.
Slovenija ima eno najbolj zanesljivih distribucijskih omrežij v Evropi,
kakovost storitev pa je izjemno visoka. Povedal je, da bo letni manko
omrežninskih prihodkov za pokrivanje razvoja omrežja ELES-a in EDP-jev leta
2025 kar 221mio EUR, pri čemer je upošteval letno porabo prihodkov od čezmejnih
prenosnih zmogljivosti v višini 100,5 mio EUR.
Dejan Božič, direktor sektorja Energetika v
Slovenskem državnem holdingu, je poudaril, da je leto 2024 zaznamoval izreden
napredek – z istimi resursi so EDP-ji realizirali rekordna vlaganja v višini
220 milijonov evrov.
Mag. Duška Godina je poudarila, da bo po letu
2027 stroške treba pokrivati tudi z drugimi prihodki. Če bodo projekcije
potrdile rast stroškov, ne izključuje tudi dviga omrežnin. Kljub temu pa mora
ostati v ospredju učinkovita raba omrežij, prilagajanje odjema in zavedanje, da
bo zeleni prehod drag – in da ga bodo nosili vsi uporabniki.
Drugi sklop predavanj je bil namenjen vpogledu v nove
tehnologije, ki jih elektrodistribucijska podjetja uvajajo v svoje poslovanje.
Strokovnjaki z različnih področij elektroenergetike so predstavili nekatere
rešitve, kot je dinamično upravljanje sončnih elektrarne, ki lahko brez večjih
vlaganj pripomorejo k boljšemu izkoristku kapacitete omrežja.
O trendih razvoja na področju energetskih transformatorjev
je spregovoril Peter Novak, direktor Kolektorja Etra. »Inovacije,
kot so pametni transformatorji, biološko razgradljivi materiali, komponente iz
recikliranih materialov in ekološko zasnovane naprave omogočajo boljše
delovanje elektroenergetskih sistemov ter skupaj z razvojem materialov
prispevajo k večji energetski učinkovitosti, pa tudi k zmanjšanju vplivov na
okolje,« je poudaril.
Zaključni del konference je bil posvečen razpravi o
vlaganjih v nove tehnologije in o njihovem pomenu za prihodnost
elektrodistribucijskega sistema.
Mag. Boris Kupec, predsednik uprave Elektra Celje, je
povedal, da je elektroenergetsko omrežje v Sloveniji že danes pametno –
distribucijska podjetja so v preteklih letih veliko vlagala v digitalizacijo,
avtomatizacijo, pametne števce, umetno inteligenco in sodobne nadzorne centre.
Velik potencial predstavlja tudi visoka strokovna usposobljenost zaposlenih –
podjetja so prepoznana kot kompetentni partnerji tudi na evropskem trgu. Na
trgu se pojavljajo novi akterji, kot so agregatorji, skupnostne samooskrbe in
zaokroženi energetski kompleksi. Za učinkovito vključevanje vseh deležnikov je
ključno kakovostno zbiranje in obdelava podatkov.
Dr. Ivan Šmon, predsednik uprave Elektra Gorenjska,
se je osredotočil na vlogo aktivnega odjemalca. Čeprav cenovni učinki še niso
prisotni, se omrežje spreminja – vpeljujejo se rešitve, kot so hranilniki
energije, s tem pa se odpirajo priložnosti za nove energetske storitve.
Aplikacijo »Moj Elektro« so pripeljali do prve faze razvoja, v prihodnje pa si
želijo razširiti njeno funkcionalnost in jo še bolj približati uporabnikom.
Tatjana Vogrinec Burgar, predsednica uprave Elektra
Maribor, je povedala, da bodo nove tehnologije uporabnikom omogočile
avtomatiziran sistem prilagajanja porabe. Podjetja uvajajo umetno inteligenco,
interaktivne agente, ki bodo v pomoč uporabnikom in zaposlenim.