29. 9. 2021
Maribor, 29. september 2021 – Predstavniki
petih slovenskih distribucijskih podjetij so po enoletnem premoru zopet
združili moči in organizirali že šesto strateško konferenco elektrodistribucije
Slovenije. Na letošnji konferenci z naslovom »Prihodnost je električna« so v
središče postavili pomen in vlogo distribucije pri zelenem prehodu.
Udeležence
je v uvodu nagovoril minister
za infrastrukturo Jernej Vrtovec: »Tik pred sprejemom je nov
Zakon o oskrbi z električno energijo, ki prinaša številne novosti, kot so
e-mobilnost, toplotne črpalke, hranilniki energije, OVE-skupnosti in
samooskrbne skupnosti.« Poudaril je, da elektrodistribucijo čakajo večji in
bolj nepredvidljivi pretoki energije kot doslej, in sicer v obe smeri. »Da bi
distribucijsko omrežje te pretoke zdržalo, je nacionalni energetski podnebni
načrt (NEPN) predvidel 420 milijonov evrov investicij na leto. Doslej je bilo
letnih investicij 120 milijonov evrov. Glede na predvidena sredstva se omrežje
lahko razmeroma hitro prenovi, dodatna finančna sredstva pa bo morala slej ko
prej prispevati tudi država. Še večji izziv pa bo zagotoviti ustrezen kader, ki
bo te investicije lahko izvajal«, je še dejal. Družba je elektrodistribucijskim
podjetjem zaupala zelo pomembno vlogo v prihodnosti. Zaželel jim je uspešno
izvedbo prehoda v nov ogljično nevtralen svet.
Generalni sekretar Eurelectrica Kristian Ruby je v videoposnetku
povedal, da sta dekarbonizacija in elektrifikacija tesno prepleteni. Evropa si
je zastavila zelo ambiciozne cilje v zvezi dekarbonizacijo do leta 2030. V tem
letu je že dosežen pomemben mejnik, saj je proizvodnja električne energije iz
obnovljivih virov prvič presegla proizvodnjo električne energije iz fosilnih
goriv in zadostila 39 odstotkom potreb po vsej električni energiji v Evropi.
Kljub temu pa moramo proizvodnjo iz obnovljivih virov skoraj podvojiti, če
želimo doseči zastavljene cilje. Elektrifikacijo je torej treba pospešiti,
posodobitev distribucijskega omrežja pa je nujna, saj je skoraj 40 odstotkov
distribucijskega omrežja v Evropi zastarelega. Ključno vlogo v tem procesu
imajo distribucije same, treba pa jim je zagotoviti dovolj svobode in
fleksibilnosti za infrastrukturni in digitalni razvoj, da ne bi na koncu
distribucijsko omrežje postalo glavna ovira energetskega prehoda.
Predstavniki
distribucij, domači in tuji strokovnjaki so tako na konferenci predstavili
trende na področju fleksibilnosti in digitalizacije omrežja ter izzive, s
katerimi se soočajo. Ključno vlogo pri prehodu v nizkoogljično družbo bo imel
distribucijski sistem, ki pa mora poleg naprednosti omogočati tudi elementarno
funkcijo prenosa moči.
Regulatorni
vidik prehoda v zeleno družbo je predstavila direktorica Agencije za energijo mag. Duška Godina.
Poudarila je, da je agencija v zadnjih nekaj letih glavni spodbujevalec razvoja
novega trga; načrtovana je vse večja elektrifikacija vseh sektorjev, predvsem
prometa. Že nekaj let skozi javna posvetovanja usmerja podjetja v shemo spodbud,
v nove inovativne pristope, v investicije in v nove tehnologije, ki bodo
ustrezno podprle trg prožnosti in prehod v nizkooogljično družbo. Ta je
postavljen v ospredje novega modela trga z električno energijo. Obračunske
metodologije se lotevajo zelo preudarno in postopno. Trenutno so v obdobju
priprave študije, v katero so vključene vse zainteresirane javnosti ter zunanji
presojevalec, ki skrbi za skladnost novih pristopov z evropskimi usmeritvami.
Končno poročilo bo osnova za pripravo novega obračunskega akta. Na koncu je
sledila razprava s predsedniki elektrodistribucijskih podjetij in predstavnikom
upravljavca kapitalskih naložb SDH. Vsi so se strinjali, da imajo distribucije
veliko odgovornost. Izzive distribucij upravljalec dobro pozna in jih pri
odločitvah podpira.
Mag. Boris Kupec, predsednik GIZ distribucije
električne energije, je izpostavil, da morajo elektrodistribucijska podjetja na
poti v podnebno nevtralno EU ohraniti varnost in zanesljivost oskrbe z energijo
ter povečati konkurenčnost. Elektroenergetski sistem je pri tem izpostavljen
koreniti preobrazbi. Spremembe v rabi energije predstavljajo velik izziv za
slovenska elektroenergetska omrežja, saj so zmogljivosti omrežja - predvsem
distribucijskega - omejene. S tem namenom smo elektrodistribucijska podjetja
tudi aktivno sodelovala pri prenovi metodologije obračunavanja omrežnine in
tarifnega sistema, katerega pripravlja Agencija za energijo.
»Od
leta 2015, ko je bila v Mariboru prva strateška konferenca, do danes so se
pomembno povečale potrebe uporabnikov,« je izpostavil predsednik uprave Elektra
Maribor mag. Boris
Sovič. V tem času se je odjem električne energije povečal za 3
odstotke, konična moč pa se je povečala za 13 odstotkov, medtem ko se je
priključna moč proizvodnih virov povečala za 26 odstotkov, število proizvodnih
virov, ki so integrirani v distribucijsko omrežje, pa je trikrat več, v omrežje
pa so oddali manj energije, kot pred šestimi leti. Družbe so pomembno povečale
robustnost in naprednost omrežja. Delež podzemnih SN- in NN-vodov so povečali s
40 na 51 odstotkov, delež uporabnikov v naprednem merilnem sistemu pa z 38 na
85 odstotkov.
Mag. Andrej Ribič, predsednik uprave
Elektra Ljubljana je poudaril, da brez dolgoročne politike ali strategije ne
bomo kos tako hitrim spremembam in prilagajanju omrežja novonastalim razmeram.
»Potrebujemo nov strateški dokument, ki bo začrtal pot do končne preobrazbe na
poti do brezogljične družbe ter določil novo razmerje med proizvodnjo in
distribucijo električne energije, predvsem pa ovrednotil sredstva in čas, ki
jih bomo za ta prehod potrebovali.«
Dr. Ivan Šmon, predsednik uprave Elektra
Gorenjska, je poudaril, da je za distribucijska podjetja prejem koncesije
strateškega pomena in ključen za opravljanje dejavnosti distribucijskega operaterja
v prihodnje. »Za vsa EDP je pridobitev koncesije prioriteta, zato smo
predlagali zakonodajne dopolnitve, ki so potrebne za neposredno podelitev
koncesije distribucijskega operaterja brez posega v delniško strukturo
posameznega podjetja, ki ima v lasti distribucijsko omrežje in danes v praksi
izvaja naloge distribucijskega operaterja.« Podjetja bi tako postala suverena
in samostojna pri odločanju in izvajanju dejavnosti distribucijskega
operaterja. Prav tako bi samostojno kandidirala na številnih razpisih, ki pri
izvedbi zahtevajo udeležbo distribucijskega operaterja.
Uroš Blažica, predsednik uprave Elektra
Primorska, je predstavil področje financiranja in dobičkonosnosti. Podjetja so
na eni strani podvržena regulaciji, ki priznava donos na sredstva, in umeščena
v regulativno bazo sredstev. Na drugi strani pa lastnik določa pričakovano
donosnost. Pričakovanja oziroma pritiski uporabnikov pa prav tako zahtevajo
številne investicije, ki jih ob danih pogojih in regulaciji težko oz. sploh ni
možno več zagotavljati. Da bi zadovoljili vse strani, bodo potrebne korenite
spremembe.