Pogosto zastavljena vprašanja

1. Na osnovi idejne zasnove investitor oz. pooblaščenec vloži zahtevo za izdajo projektnih pogojev oz. soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje.
2. Po dokončnosti veljavnosti izdanega soglasja za priključitev in izpolnitvi pogojev, navedenih v tem soglasju ter pred priključitvijo objekta na distribucijsko omrežje, skleneta imetnik soglasja in izvajalec prenosa oz. izvajalec distribucije pogodbo o priključitvi, s katero določita medsebojno razmerje, ki zadeva izvedbo priključka, lastništvo in samo priključitev.
3. Po izvedbi NN priključka in izpolnjenih drugih medsebojnih obveznosti iz sklenjene pogodbe o priključitvi na distribucijsko omrežje uporabnik zaprosi upravljalca omrežja za priključitev. Če je za objekt po predpisih o graditvi objektov potrebno gradbeno dovoljenje, je objekt možno priključiti le, če je gradbeno dovoljenje zanj dokončno.
4. Na podlagi zahteve za priključitev upravljalec omrežja ali izvajalec distribucije električne energije opravi pregled izvedenega priključka skladno z veljavno zakonodajo in pogoji, ki so določeni v soglasju za priključitev. V kolikor je priključek izveden skladno z vsemi zahtevami, izvajalec prenosa ali distribucije električne energije uporabnika najkasneje v 8 – ih dneh priključi na omrežje.
5. Pred priključitvijo mora imeti uporabnik sklenjeno Pogodbo o prodaji in nakupu električne energije in Pogodbo o dostopu do omrežja.

Vlogo za izdajo soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje lahko uporabnik vloži v času uradnih ur med delavniki, in sicer med 7.00 in 8.00 uro na pristojnem nadzorništvu, vlogo pa lahko pošlje tudi po pošti na naslov: Elektro Celje, d.d., Vrunčeva 2a, 3000 Celje.

 Za določanje cen za uporabo omrežij je uporabljena metoda poštne znamke. Metoda poštne znamke predstavlja sistem enotnega obračunavanja uporabe omrežja ne glede na dolžino prenosne poti in ne glede na lokacijo. Metoda velja za vse napetostne nivoje in za vse vrste uporabnikov. Uporabo omrežja se plačuje pristojnemu sistemskemu operaterju distribucijskega omrežja. Cena za uporabo omrežij ne vsebuje priključnine na omrežje.

Cenik določa Agencija za energijo in je javno objavljen. Več informacij najdete na spletni strani http://www.agen-rs.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=29&;id_informacija=883.

Vsako spremembo na odjemnem mestu je odjemalec dolžan sporočiti v osmih dneh od nastale spremembe sistemskemu operaterju distribucijskega omrežja. Poleg izpolnjenega obrazca Podatki merilnega mesta potrebujemo za spremembo lastnika uradno veljavni dokument o lastništvu nepremičnine (kopijo kupoprodajne ali druge pogodbe, overjene pri notarju in prijavljene na pristojnem davčnem uradu za odmero davka na promet nepremičnin, sklep sodišča o dedovanju ali zemljiškoknjižni izpisek ) in stanje števca ob primopredaji odjemnega mesta. V primeru spremembe plačnika odjemnega mesta opravi to spremembo lastnik, ki je solidarno odgovoren za plačilo nastalih stroškov uporabe omrežja na svojem odjemnem mestu (91. čl. Splošnih pogojev za dobavo in odjem el. energije iz distribucijskega omrežja el. energije, Ur.l.RS 126, 31.12.2007). Pred spremembo lastnika ali plačnika odjemnega mesta morajo biti vse obveznosti na odjemnem mestu poravnane.

Glede na obstoječi tarifni sistem je cena elektrike najcenejša v času manjše tarife, to je v delavnikih med 22.00 in 06.00 uro naslednjega dne ter vse sobote in nedelje. Če ima vaše podjetje možnost prilagajanja proizvodnje tem časovnim okvirom, je to najlažji način znižanja stroškov podjetja za električno energijo. To velja za zniževanje stroškov pri energiji in omrežnini. Pri strošku omrežnine pa ima vpliv tudi dosežena konica, ki naj bo čim nižja. To pa pomeni, da morate izničiti faktor istočasnosti obratovanja strojev oz., da velikih porabnikov ne vklapljate istočasno. Konica se meri na 15 minutne intervale.

Zelo poenostavljeno: priključna moč je najvišja dovoljena moč in se dogovori v soglasju za priključitev. Obračunska moč je izmerjena ali določena glede na varovalko za obračun uporabe omrežja in prispevkov in je navedena na računu.

Priključna moč: je najvišja dovoljena vrednost moči, ki jo sme končni odjemalec doseči na prevzemno-predajnem mestu pri odjemu električne energije iz omrežja, oz. proizvajalec pri dobavi električne energije v omrežje in jo določi SODO v soglasju za priključitev.

Obračunska moč: je merilo največjega trenutnega odjema električne energije, ki ga omogoča odjemalčev priključek. Določena je na podlagi zmogljivosti omejevalnika toka, ki je pri gospodinjskih odjemalcih praviloma varovalka. Obračunska moč je navedena na računu in je lahko enaka ali manjša od priključne moči.
 

V kolikor želi odjemalec preiti iz dvotarifnega načina merjenja na enotarifni, o želeni spremembi  obvesti pristojno Elektro Distribucijsko Podjetje. Postopek lahko po pooblastilu  odjemalca   izvede tudi dobavitelj električne energije. Pogoj za izvedbo prehoda je odjemalčeva ureditev pogodbenega razmerja s svojim dobaviteljem električne energije, po katerem se bodo v nadaljevanju vse količine porabljene električne energije obračunavale po ET (enotni tarifi). Na osnovi sklenjene nove pogodbe o dobavi dobavitelj z dokazilom o želeni spremembi obvesti pristojno EDP, ki  storitev izvede in jo zaračuna po veljavnem ceniku storitev, ki jih SODO zaračunava direktno uporabnikom in je objavljen na spletni strani SODO. http://www.sodo.si/ceniki/ceniki_storitev_ki_jih_sodo_zaracunava_direktno_uporabnikom

V kolikor želi odjemalec preiti iz enotarifnega načina merjenja na dvotarifni, o želeni spremembi  obvesti pristojno Elektro Distribucijsko Podjetje (EDP). Postopek lahko po pooblastilu  odjemalca   izvede tudi dobavitelj električne energije. Pogoj za izvedbo prehoda je odjemalčeva ureditev pogodbenega razmerja s svojim dobaviteljem električne energije, po katerem se bodo v nadaljevanju vse količine porabljene električne energije obračunavale po VT (višji tarifi) in MT (manjši tarifi). Na osnovi sklenjene nove pogodbe o dobavi dobavitelj z dokazilom o želeni spremembi obvesti pristojno EDP, ki  storitev izvede in jo zaračuna po veljavnem ceniku storitev, ki jih SODO zaračunava direktno uporabnikom in je objavljen na spletni strani SODO. http://www.sodo.si/ceniki/ceniki_storitev_ki_jih_sodo_zaracunava_direktno_uporabnikom

Omeniti je potrebno, da mora biti za prehod na dvotarifno merjenje merilno mesto opremljeno z ustreznim števcem in pripadajočo komunikacijsko opremo. V primeru, da temu ni tako, nastanejo dodatni stroški, ki bremenijo uporabnika omrežja.

Kot neupravičen odjem se skladno s 57. členom Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (Ur. l. RS, št. 126/07; v nadaljevanju SPDOEE) šteje, če:

• je uporabnik priključen na omrežje brez ustrezne pogodbe o dostopu in pogodbe o dobavi, niso pa izpolnjeni pogoji za zasilno ali nujno oskrbo,
• uporabnik odjema električno energijo brez zahtevanih ali dogovorjenih merilnih naprav ali mimo njih ali če onemogoča pravilno registriranje merilnih podatkov,
• je z merilnih naprav odstranil varnostno plombo,
• se uporabnik svojevoljno priključi na omrežje,
• uporabnik navede netočne podatke za določanje odjemne skupine.

SODO v navedenih primerih uporabniku zaračuna neupravičeno porabljeno električno energijo in uporabo omrežij, in sicer v količinah, kot so jih izmerile merilne naprave in po ceni, ki je enaka ceni električne energije višje dnevne tarifne postavke za zasilno oskrbo na dan izstavitve računa,  povečano za 30 %. Cenik zasilne oskrbe je objavljen na spletni strani SODO: http://www.sodo.si/ceniki/ceniki_za_zasilno_oskrbo_z_elektricno_energijo.

Če v konkretnih primerih neupravičenega odjema iz 57. člena SPDOEE ni mogoče zanesljivo ugotoviti podatkov za izračun, se ocenitev količin električne energije in obračunske moči neupravičenega odjema izvede skladno z določili 58. člena SPDOEE.

Poleg stroškov porabljene električne energije in uporabe omrežij SODO uporabniku zaračuna tudi stroške odklopa in stroške ugotavljanja neupravičenega odjema.

Povzročeno dejanje neupravičenega odjema električne energije je kaznivo dejanja in kršitev zakonodaje. Skladno s tem se kršitelj ustrezno sankcionira. 

Nujna oskrba je oskrba z električno energijo, do katere je na podlagi Energetskega zakona in Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (v nadaljevanju SPDOEE) upravičen odjemalec, ki v 14 dneh po prejemu obvestila o ustavitvi dobave oziroma odklopu s strani SODO d. o. o. predloži dokazila, s katerimi dokaže, da bi bilo ob odklopu ogroženo življenje in zdravje odjemalca in oseb, ki z njim prebivajo.

SODO d. o. o. presodi upravičenost do nujne oskrbe in določi priključno moč ob upoštevanju:

- ogrevalne sezone,
- odločbe pristojne socialne službe o premoženjskem stanju, ki ne sme biti za daljše obdobje, kot tri mesece,
- mnenja zdravnika, da odjemalec ali oseba, ki z njim prebiva, uporablja take medicinske naprave, ki za svoje delovanje nujno potrebujejo električno energijo in bi bilo ob odklopu ogroženo življenje in zdravje odjemalca in oseb, ki z njim prebivajo. Na zdravniškem potrdilu mora biti jasno navedeno, katere medicinske naprave, ki so nujne za življenje, uporablja odjemalec ali oseba, ki z njim prebiva ter tehnične značilnosti aparata, z navedbo nazivnih moči posameznega aparata.

V kolikor je odjemalec prejemnik denarne socialne pomoči, do dobave električne energije iz naslova nujne oskrbe ni upravičen, ker je socialna pomoč oblika pomoči, ki je namenjena pokrivanju nujnih življenjskih stroškov, kamor spada tudi plačilo računov za električno energijo.
 

Zasilna oskrba je dobava električne energije končnim odjemalcem, skladno z določili Energetskega zakona in Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije.

SODO je na podlagi 28. člena Pravil za delovanje organiziranega trga z električno energijo (Uradni list RS, št. 98/09 in 97/11), 48. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (Ur. l. RS, št. 126/2007), 39. a člena Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe dobava električne energije tarifnim odjemalcem ter 76. člena Energetskega zakona (Ur. l. RS, št. 22-901/2010), v primerih odpovedi bilančne pogodbe dobavitelju električne energije, vsem prizadetim odjemalcem dolžan samodejno in nemudoma zagotoviti zasilno oskrbo.

Zasilna oskrba z električno energijo je mogoča pod naslednjimi pogoji:

1. v primeru nesolventnosti dobavitelja imajo pravico do zasilne oskrbe vsi njegovi odjemalci,
2. če odjemalec nima dobavitelja, SODO zagotovi zasilno oskrbo tudi na zahtevo
- gospodinjskega odjemalca,
- odjemalca, ki opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost in ima manj kot 50 zaposlenih ter letni promet manjši od 10 milijonov EUR.

Zasilna oskrba traja največ 60 dni od dneva začetka dobave pod pogoji zasilne oskrbe. Pred iztekom roka mora odjemalec ponovno zaprositi za zasilno oskrbo.

Če zasilno oskrbo zahteva odjemalec, ki ni imetnik soglasja za priključitev, mora svoji zahtevi priložiti še soglasje iz 45. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije.
V primeru, ko odjemalec nima izbranega  dobavitelja, ker mu je dosedanji dobavitelj odpovedal pogodbo o dobavi zaradi neporavnanih obveznosti za uporabo omrežja in je o tem obvestil SODO, odjemalec ni upravičen do zasilne oskrbe.

Pogoji in cenik zasilne oskrbe so objavljeni na spletni strani SODO.

http://www.sodo.si/ceniki/ceniki_za_zasilno_oskrbo_z_elektricno_energijo

Omrežnina za prenosno in distribucijsko omrežje je namenjena pokrivanju stroškov izvajanja gospodarske javne službe sistemskega operaterja prenosnega in distribucijskega omrežja, in sicer za:

• vodenje, obratovanje in vzdrževanje ter razvoj omrežij,
• merjenje električne energije, obdelavo in posredovanje merilnih podatkov ter izdajanje soglasij in projektnih pogojev ter
• za pokrivanje izgub električne energije v omrežju.

Omrežnina za sistemske storitve je namenjena zagotavljanju zadostnih pogojev, ki omogočajo zanesljivo in stabilno delovanje elektroenergetskega sistema. Za stabilno in zanesljivo delovanje elektroenergetskega sistema je odgovoren sistemski operater prenosnega omrežja.

Tarifne postavke za omrežnino so določene za:

• omrežnino za prenosno omrežje,
• omrežnino za distribucijsko omrežje,
• omrežnino za sistemske storitve.

Omrežnino za elektroenergetsko omrežja določa agencija skladno z Aktom o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja.

Pri odjemalcih z nemerjeno močjo je znesek omrežnine sestavljen iz stalnega in spremenljivega dela. Stalni del omrežnine predstavlja prispevek za obračunsko moč, ki je odvisen od moči omejevalca toka oziroma od nazivne moči obračunskih varovalk, spremenljivi del pa je odvisen od porabe električne energije v času višje, manjše tarife ali enotne tarife.

Pri odjemalcih z merjeno močjo (večji odjemalci) se tudi obračunska moč obračuna po doseženi moči.
Tarifne postavke za omrežnino so določene na podlagi upoštevanja upravičenega prihodka sistemskih operaterjev iz omrežnine in napovedane količinske porabe električne energije v regulativnem obdobju. Agencija določi regulativni okvir za sistemska operaterja in določi tarifne postavke z odločbo. Sistemski operater je dolžan tarifne postavke za obračun omrežnine javno objaviti v 15 dneh od prejema odločbe.  

Metodologija za obračunavanje omrežnine opredeljuje postopke in elemente, ki narekujejo sistemskim operaterjem elektroenergetskih omrežij način obračuna omrežnine in določa razvrstitev odjemalcev v različne tarifne skupine. Metodologija za določitev omrežnine in kriteriji za ugotavljanje upravičenih stroškov opredeljujejo izhodišča ekonomskega reguliranja gospodarskih javnih služb dejavnosti sistemskih operaterjev ter določa upravičene stroške za elektroenergetska omrežja ter sistemske storitve za posamezno regulativno obdobje.

Račun je sestavljen iz:

- zneska za uporabo omrežij, ki ga odjemalec električne energije plača za distribucijo električne energije po električnem omrežju do njegovega prevzemno-predajnega mesta. Uporaba omrežja zajema omrežnino, ki jo določa Javna agencija RS za energijo in dodatke k omrežnini, ki jih določa Vlada RS. Omrežnina je namenjena za izvajanje dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja (ELES d.o.o.), izvajanju sistemskih storitev in izvajanju dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO d.o.o.).
Dodatki k omrežnini so namenjeni za pokrivanje stroškov delovanja Javne agencije RS za energijo ter izvajanje gospodarske javne službe organiziranja trga z električno energijo (Borzen d.o.o.).
- prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov (SPTE+OVE). Prispevek določa Vlada RS.
- prispevka za zagotavljanje zanesljive oskrbe z uporabo domačih virov primarne energije za proizvodnjo električne energije (DVE). Prispevek določa Vlada RS.
- električne energije, katere ceno določa dobavitelj električne energije.
- prispevka za povečanje učinkovitosti rabe električne energije (URE). Prispevek določa Vlada RS, obračunava ga dobavitelj električne energije,
- trošarine. Trošarino določa Vlada RS, obračunava jo dobavitelj,
- davka na dodano vrednost (DDV). DDV določa Vlada RS, obračunava ga dobavitelj.
 

Poznamo: 

- letni obračun, ki pomeni, da gospodinjstvo med letom prejema mesečne (akontativne) račune za predvideno porabo, enkrat letno pa se na osnovi odbranega dejanskega stanja števca opravi obračun in 
- mesečni obračun, ki je izdelan na osnovi dejanske porabe. 

Z uvedbo novih tehnologij in informacijskih rešitev se merilna mesta opremljajo z merilnimi napravami, ki omogočajo daljinski prenos merilnih podatkov. Vedno več gospodinjstev že prejema in plačuje mesečne račune na podlagi dejanskega stanja števca, pridobljenega s sodobnimi merilnimi napravami. Računi se glasijo na obdobje od prvega do zadnjega dne v mesecu. Spremljanje stroškov na merilnem mestu je za odjemalca tako veliko lažje. S tem se izognejo tudi morebitnim doplačilom in preplačilom, hkrati pa lahko sami lažje načrtujejo ukrepe za varčno rabo električne energije.
 

Uvajanje naprednega sistema merjenja in obračunavanja električne energije prinaša prednosti tako odjemalcu kot dobavitelju, saj je namen digitalnih števcev obračunavanje dejanske mesečne porabe.

Dobavitelj ni obvezan zagotoviti odjemalcu akontacijskega obračunavanja v primeru obračuna po podatkih dejanske porabe. Zahteva SODO je, da dobavitelj odjemalcu na računu objavi podatke, ki mu jih mesečno posreduje SODO.
 

 Uporabnik omrežja mora zaprositi za novo soglasje za priključitev, če se spremenijo osnovni parametri priključka, glede katerega je bilo izdano soglasje, zlasti pa v naslednjih primerih:

• sprememba priključne moči,
• sprememba tehničnih karakteristik objektov in naprav, glede katerih je bilo izdano soglasje za priključitev,
• sprememba skupine končnih odjemalcev (razvrščanje v skupino je urejeno v teh splošnih pogojih).

Če odjem ali oddaja na priključku preseže v izdanem soglasju za priključitev dovoljeno priključno moč, SODO s predhodnim pisnim obvestilom obvesti imetnika soglasja, da mora zaprositi za novo soglasje ali znižati odjem ali oddajo električne energije na višino dovoljene priključne moči. Odločba, s katero SODO izda uporabniku novo soglasje za priključitev, nadomesti prejšnje soglasje za priključitev.

Vloga za izdajo soglasja mora vsebovati:

• Podatke o uporabniku omrežja
• Naziv in naslov (lokacija) nepremičnine oz. objekta
• Opredelitev vrste nepremičnine oz. objekta (bivalni prostori, poslovni prostori, obrtna delavnica, industrijski objekt, elektrarna, ipd.)
• Priključno moč
• Predviden datum priključitve
• Režim odjema in oddaje moči in energije
• Podatke o pogonskih strojih, generatorjih in zaščiti, če gre za proizvodnjo električne energije
• Dokazilo o lastništvu oz. pravici razpolaganja z nepremičnino oz. objektom, če ni vpisana v zemljiško knjigo
• Druge tehniške podatke in dokazila potrebna za izdajo soglasja, ki jih določajo Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje
• Idejno zasnovo za objekt (na zahtevo izdajatelja soglasja)

Za priključitev začasnih objektov in gradbišč, ki jih je mogoče priključiti na elektroenergetsko omrežje po predpisih o graditvi objektov, mora uporabnik pridobiti soglasje za priključitev za določen čas. Soglasje velja največ eno leto, na podlagi pisne vloge uporabnika pa se lahko podaljša največ dvakrat, vsakokrat največ za eno leto.

 Dokončno izdano soglasje za priključitev ima veljavnost 2 leti. V tem času mora uporabnik za svoj obstoječi objekt izpolniti vse pogoje predpisane v izdanem soglasju za priključitev, drugače preneha veljati. Če uporabnik gradi nov objekt, mora v roku iz prvega odstavka tega člena predložiti dokončno gradbeno dovoljenje za novi objekt. V tem primeru se izdano soglasje za priključitev avtomatično podaljša za nadaljnji 2 leti. Če v tem času uporabnik ne predloži dokončnega gradbenega dovoljenja, soglasje za priključitev neha veljati, kolikor ni podaljšano skladno z zadnjim odstavkom tega člena. Če pa je uporabnik prinesel dokončno gradbeno dovoljenje in ni izpolnil vseh pogojev v avtomatično podaljšanih 2 letih, mora skladno z zadnjim odstavkom tega člena podaljšati veljavnost soglasja za priključitev, drugače le-to preneha veljati.

Rok veljavnosti soglasja za priključitev lahko SODO na zahtevo uporabnika podaljša največ dvakrat, vendar vsakič največ za eno leto, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob izteku soglasja predpisani za njegovo pridobitev. Zahtevo za podaljšanje soglasja za priključitev mora uporabnik podati najpozneje 30 dni pred potekom veljavnosti soglasja za priključitev, sicer mora pridobiti novo soglasje za priključitev. Po izvedbi priključitve velja soglasje za priključitev do ukinitve oz. do spremembe na prevzemno predajnem mestu (merilnem mestu), priznane pravice pa se prenašajo skupaj z lastninsko pravico na objektu.

Prenos soglasja za priključitev na drugo lokacijo ni mogoč.

Informacije o planiranih odklopih zaradi vzdrževalnih del objavljamo v skladu z zakonodajo preko radijskih postaj, na voljo so tudi na telefonski številki klicnega centra (03) 42 01 300 in na spletni strani www.elektro-celje.si

V skladu z 39. členom Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (Ur.list RS 126/2007) mora SODO o načrtovani prekinitvi distribucije pravočasno obvestiti uporabnika v pisni ali drugi primerni obliki, če gre za širši krog uporabnikov pa s pomočjo sredstev javnega obveščanja vsaj 48 ur pred prekinitvijo.

Še preden pričnete z dejavnostjo nas morate o tem obvestiti. Pridobiti si morate novo soglasje za priključitev za ostali odjem, v gospodinjstvu pa urediti ločeno merilno mesto za dejavnost. Na podlagi tega vam bomo v podpis posredovali pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja in pogodbo o dobavi električne energije.

Najprej preverimo stanje varovalk in zaščitnega (FID) stikala. Z napravami morate ravnati kot da so pod napetostjo.

Prekinitev dobave sporočite na tel.št. za prijavo napak (03) 42 01 240. Operaterju morate posredovati ime, naslov ter št. merilnega mesta, ki ga najdete na računu za električno energijo.

V primeru prekinitve dobave električne energije zaradi odpovedi pogodbe s strani dobavitelja (ta je posledica neplačila), je ponoven priklop možen šele, ko so dolg ter stroški odklopa in ponovnega priklopa poravnati ter je z dobaviteljem sklenjena pogodba o dobavi električne energije.

Višino stroškov za omrežnino določi Javna agencija Republike Slovenije za energijo v svojem individualnem aktu. Cenik je objavljen na naši spletni strani na spodnjem linku:

 http://www.elektro-celje.si/images/files/OMRENINA_ZA_PRIKLJUNO_MO_2013_ob.pdf

Za izvedbo ločenega merilnega mesta se boste morali obrniti na lokalno distribucijsko podjetje, kjer vam bomo izdali ustrezno soglasje za priključitev za novo merilno mesto, v katerem bomo zapisali tehnične pogoje. Po pravnomočnosti soglasja za priključitev boste zaprosili za pogodbo o priključitvi, kjer bodo določeni stroški omrežnine za priključno moč in neposredni stroški priključitve. Omrežnina za priključno moč je odvisna od vaših potreb po priključni moči, ki jih boste sporočili pred izdajo soglasja za priključitev.
Po plačilu obveznosti boste morali pristopiti k predelavi svoje notranje inštalacije. Ker konfiguracija notranje inštalacije ni poznana, žal stroškov za to trenutno ni možno oceniti. Svetujemo vam, da si pridobite elektroinštalaterja (ki se registrirano ukvarja s to dejavnostjo), ki vam bo po ogledu znal oceniti stroške predelave, po predelavi pa vam bo lahko izdal protokol o opravljenih meritvah inštalacije. Na koncu pa boste po izvedbi predelave zaprosili za priključitev ter sklenili pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja z lokalnim distribucijskim podjetjem in pogodbo o dobavi električne energije z izbranim ponudnikom električne energije.
 

Ob predložitvi dokazila, da je bil objekt zgrajen pred 31.12.1967 in da se namembnost objekta ni bistveno spremenila in da je ustrezno evidentiran v zemljiškem katastru, je objekt možno priključiti na distribucijsko omrežje električne energije, če le-to takšno priključitev tehnično omogoča. Na Elektro Celje vam bomo izdali ustrezne dokumente (soglasje za priključitev ter kasneje pogodbo o priključitvi in pogodbo o dostopu) in vaš objekt kasneje po izgradnji nizkonapetostnega priključka ob izpolnitvi vseh predpisanih pogojev tudi priključili.

Leta 1996 ste dobili elektroenergetsko soglasje in pogodbo o izpolnitvi finančnih obveznosti. Torej je od takrat poteklo 16 let. Obligacijski zakonik pravi, da znaša splošni zastaralni rok za izpolnitev zavez po pogodbah 5 let, kar pomeni, da bi vi morali v roku pet let zahtevati izpolnitev pogojev, za katere ste plačali prispevek. Predvidevam, da tega v navedenem roku niste storili, zato vam je distribucijsko podjetje po izdaji novega soglasja za priključitev ponovno zaračunalo omrežnino za priključno moč.

Za ureditev vaše obratovalnice bo potrebno pridobiti novo soglasje za priključitev, ki bo izdano na lastnika objekta (najemnikom se soglasja za priključitev ne izdajajo). V tem soglasju za priključitev bodo podani tehnični pogoji za priključitev. Za tem bo lastnik objekta moral pridobiti pogodbo o priključitvi ter plačati omrežnino za priključno moč in ostale morebitne stroške povezane z novim ali obstoječim (če tehnično ustreza) priključkom. Temu bo sledila ustrezna preureditev inštalacije v objektu - stanovanjski hiši - ločitev stanovanjskega dela in prostorov nove obratovalnice. Po končanih delih bo lastnik zaprosil za priključitev. Tej prošnji bo moral priložiti zapisnik o ustreznosti novih električnih inštalacij in pogodbo o dobavi električne energije (ki jo lahko po pooblastilu lastnika objekta pridobite na svoje ime tudi vi). Na podlagi teh dokumentov bo lastnik objekta podpisal še pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja, v kateri bo vas pooblastil za plačevanje omrežnine za uporabo distribucijskega omrežja, Elektro Celje pa bo izvedlo priključitev.
Višine stroškov, za katere ste zaprosili, zaradi pomanjkanja podatkov o potrebah po električni energiji ter informacij o stanju omrežja in obstoječega priključka žal ni možno posredovati, so pa stvar vlagatelja zahteve za novo merilno mesto - lastnika objekta (oziroma vašega dogovora z lastnikom objekta).
 

V manjše naselje s tremi hišami, smo pred 15 leti sosedje sami napeljali zemeljske električne vode iz bližnje vasi in vse stroške pokrili sami. V naselju bi rad nov sosed pričel z izgradnjo hiše in pridobil električni priključek. Zanima me, ali mora novi sosed povrniti tudi del investicije v električno infrastrukturo, ki smo jo financirali ostali pred 15 leti. Nekje sem sicer slišal, da po 10 letih taka infrastruktura postane javna.

Povračila dela stroškov so omogočali Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz leta 1986, ki pa od leta 2002 ne veljajo več.
Ti Splošni pogoji iz leta 1986 so v 3. odstavku 18. člena določali, da so imeli investitorji v električno omrežje 10 let pravico zahtevati povračilo dela stroškov izgradnje tega omrežja od bodočih uporabnikov omrežja, ki so ga ti investitorji financirali. Glede na dejstvo, da ste vi in vaši sosedi gradili omrežje leta 1997, ko so veljali Splošni pogoji iz leta 1986, in da je od izgradnje omrežja poteklo več kot 10 let, do povračila dela stroškov izgradnje električnega omrežja po veljavnih predpisih žal niste več upravičeni.
Vse izvedenke Splošnih pogojev, ki so leta 2002 in 2007 nadomestile Splošne pogoje iz leta 1986 in tiste iz leta 2002, takšnih povračil žal več ne predvidevajo.
 

Obveščamo vas, da smo prodali sončno elektrarno. Novi lastnik ima že urejeno vse potrebno z Borzenom, prav tako smo predali potrebno dokumentacijo Gen-i - ju, s katerim imamo sklenjeno tržno pogodbo o prodaji el. energije. Kaj moramo še storiti, da bo sprememba urejena tudi pri vas?
S kupoprodajno pogodbo in stanjem števca ob primopredaji se oglasite na Elektro Celje, ki bo uredil spremembo lastništva elektrarne.

 Če uporabnik ugotovi, da stikalna ura, ki krmili njegov dvotarifni števec, ne deluje, prehiteva ali zaostaja več kot eno uro od srednjeevropskega časa oziroma zimskega ali letnega časa, nas je dolžan o tem obvestiti.

Z nami lahko kontaktirate preko naše telefonske številke (03) 42 01 300 za splošne informacije.

 Imetnik soglasja za priključitev in odjemalec (če to ni hkrati tudi imetnik soglasja) sta dolžna obvestiti SODO takoj, ko ugotovita poškodbo ali izgubo merilnih, krmilnih ali komunikacijskih naprav, odstranitev varnostne plombe ali poškodbe merilno-priključnih omaric, nameščenih pri uporabniku (62. člen Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije, Ur.list RS 126/2007).

Z nami lahko kontaktirate preko naše telefonske številke (03) 42 01 300 za splošne informacije.

V kolikor želite uporabljati manjšo tarifo tudi ob praznikih in še nimate nameščenega sodobnega elektronskega števca z notranjo stikalno uro, ki preklaplja tudi med prazniki, vam ta števec ob vašem naročilu in na vaše stroške namestijo delavci merilnega oddelka Elektro Celje, d.d. z vaše območne enote.

OPOMBA: program elektronskih stikalnih ur TKM 8-B12 3 KO, se je po navodilih proizvajalca ukinil.

V primeru, da imate enotarifno merjenje in želite preiti na dvotarifno merjenje ali obratno, vam svetujemo, da nas pokličete na telefonsko številko splošnih informacij (03) 42 01 300. V določenih primerih je potreben ogled in preureditev merilnega mesta in nakup novega števca.(03) 42 01 300. Morda bo potreben tudi ogled in preureditev merilnega mesta in nakup novega števca.

Postopek izrednega pregleda overjenega števca izvaja merilni laboratorij, skladno z zahtevami standarda SIST ISO 9001:2000 in standarda SIST EN ISO/IEC 17020:2004. Merilni laboratorij deluje kot kontrolni organ, tipa C. Kontrolo merilnih naprav izvaja po postopkih, s katerimi zagotavlja neodvisnost, nepristranskost in poštenost meritev. Števec električne energije lahko pristojna območna enota preda v izredni pregled v merilni laboratorij na osnovi pisne zahteve odjemalca. V merilnem laboratoriju nato določijo datum izrednega pregleda merila, ter o tem obvestijo območno enoto. Merilni laboratorij na osnovi pregleda izda poročilo o kontroli, s katerim ugotovi ali merilo izpolnjuje predpisane meroslovne zahteve. Če se z poročilom o kontroli odjemalec ne strinja, lahko naslovi pisno vlogo na Urad RS za meroslovje (MIRS), ki ga bo informiral o nadaljnjih postopkih. Pisno vlogo za MIRS mora odjemalec ustrezno kolkovati.

Stroški izrednega pregleda števca se zaračunajo v skladu s 63. členom Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (Ur.l. RS št. 126/2007) in sicer:

"Če se pri nadzornem pregledu ugotovi, da so imele obračunske merilne naprave pri registriranju prevzema ali oddaje električne energije napake, večje od tistih, kot bi jih po veljavnih predpisih smele imeti, nosi SODO stroške za njihovo demontažo, pregled in umerjanje ter ponovno montažo, v nasprotnem primeru pa uporabnik, ki je pregled zahteval." Stroški demontaže in ponovne montaže števca se zaračunajo po veljavnem ceniku Elektra Celje, d.d.. Stroški izredne kontrole točnosti števca, se zaračunajo v skladu z Uredbo o višini stroškov na področju meroslovja (Ur.l. RS št. 26/2003).

 V Elektru Celje, d.d. pospešeno izvajamo prehod na sistem daljinskega obračuna tudi za gospodinjske in majhne poslovne odjemalce. Trenutno je v ta sistem vključenih približno 14.000 merilnih mest. Pogoj, da se posamezno merilno mesto vključi v sistem daljinskega obračuna je ustrezna nameščena merilna naprava ter, da je transformatorska postaja opremljena z ustrezno tehnologijo (koncentratorjem). Transformatorska postaja, kateri pripada vaše merilno mesto še ni opremljena z ustrezno tehnologijo.

Ker napredni sistemi merjenja in obračunavanja električne energije prinašajo prednosti tako na strani odjemalca kot dobavitelja, si bomo še naprej prizadevali za čimhitrejše uvajanje novih tehnologij.

Navedena merilna naprava ima tri oznake. Višjo tarifo (VT), nižjo tarifo (MT) in seštevek teh dveh tarif (ET). Kadar nam posredujete stanje števca višje in nižje tarife bodite pozorni, da nam pomotoma ne posredujete stanje ET.

Pri vnosu stanj v aplikacijo eStoritve iz elektronskih števcev je potrebno vpisovati vse vodeče ničle. Odjemalci električne energije morajo vnesti vrednost stanja števca s toliko števili kot jih vidijo na predhodnem stanju. Primer, če imamo na ekranu predhodno stanje 000000kWh VT in 000000kWh MT in smo na primer po VT porabili 33kWh po MT pa 66kWh, moramo vpisati vodeče ničle: VT=000033kWh, MT=000066kWh.

Za več informacij se obrnite na naše informacijske točke, klicni center: telefon  03/42 01 300 (Operatorji klicnega centra so Vam na voljo vsak delavnik med 7.00 in 15.00 uro) ali pa vam pomagamo po elektronski pošti: stevcne.meritve@elektro-celje.si

Za popis lahko uporabite tudi navodila:

Navodilo za odbiranje števcev električne energije tipa ME 351 - D1A51

Na LCD zaslonu se ciklično (vsakih 10 sekund), prikazujejo podatki o porabi električne energije tako za enotarifni, kot za dvotarifni način merjenja. Za razpoznavanje posameznih prikazanih podatkov se uporabljajo mednarodne številčne oznake, ki so na LCD zaslonu zapisane pred vrednostjo izmerjene veličine. Njihov pomen je zapisan tudi na čelni plošči števca. Ker pa je manj razumljiv, smo vam spodaj zapisali natančnejši pomen oznak.

• 0 - porabljena delovna električna energija pri enotarifnem merjenju(ET)
• 1 - porabljena delovna električna energija pri dvotarifnem merjenju v višji tarifi (VT)
• 2 - porabljena delovna električna energija pri dvotarifnem merjenju v manjši tarifi (MT)

Navodilo za odbiranje števcev električne energije tipa MT 351 - D1A51

Na LCD zaslonu se ciklično (vsakih 10 sekund), prikazujejo podatki o porabi električne energije tako za enotarifni, kot za dvotarifni način merjenja. Za razpoznavanje posameznih prikazanih podatkov se uporabljajo mednarodne številčne oznake, ki so na LCD zaslonu zapisane pred vrednostjo izmerjene veličine. Njihov pomen je zapisan tudi na čelni plošči števca. Ker pa je manj razumljiv, smo vam spodaj zapisali natančnejši pomen oznak.

• 1.8.0 - porabljena delovna električna energija pri enotarifnem merjenju (ET)
• 1.8.1 - porabljena delovna električna energija pri dvotarifnem merjenju v višji tarifi (VT)
• 1.8.2 - porabljena delovna električna energija pri dvotarifnem merjenju v manjši tarifi (MT)

Drugi podatki:

• 0.9.1 - Tekoči čas
• 0.9.2 - Datum

Navodila za odbiranje števcev električne energije tipov:

• ME 371 - D1A54
• MT 371 - D1A54
• ME 372 - D1A54
• MT 372 - D1A54

Na LCD zaslonu se ciklično (vsakih 10 sekund), prikazujejo podatki o porabi električne energije tako za enotarifni, kot za dvotarifni način merjenja. Za dvotarifno merjenje tako več ni potrebna stikalna ura, ker je le ta že vgrajena v števcu. Za razpoznavanje posameznih prikazanih podatkov se uporabljajo mednarodne številčne oznake, ki so na LCD zaslonu zapisane pred vrednostjo izmerjene veličine. Njihov pomen je zapisan na čelni plošči števca. Ker pa je manj razumljiv, smo vam spodaj zapisali natančnejši pomen oznak.

• 15.8.0 - porabljena delovna električna energija pri enotarifnem merjenju (ET)
• 15.8.1 - porabljena delovna električna energija pri dvotarifnem merjenju v višji tarifi (VT)
• 15.8.2 - porabljena delovna električna energija pri dvotarifnem merjenju v manjši tarifi (MT)
• Trenutno aktivna tarifa je na LCD zaslonu označena s trikotno zastavico nad oznako VT ali MT.

Drugi podatki:

• 0.9.1 - Tekoči čas
• 0.9.2 - Datum

 Zraven vam prilagamo navodila za elektronske števce tipa ISKRAEMECO in LANDIS+GYR.

Pri vseh stikalnih urah starejših tipov (razen tipa TKM8-B12 3KO proizvajalca Iskraemeco), ki  preklopa med zimskim in letnim časom ne omogočajo, lahko prihaja do t.i. zamude pri preklopu med višjo in manjšo tarifo. V skladu z 72. členom Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije se ure, ki niso opremljene s samodejnim preklopom med letnim in zimskim časom, ob prehodu med poletnim in zimskim časom ne prestavljajo. Takšna  stikalna ura prav tako ne omogoča beleženja manjše tarife ob praznikih. V kolikor želi odjemalec merjenje po manjši tarifi tudi ob praznikih, je potrebno na merilnem mestu namestiti sodoben elektronski števec, ki že ima vgrajeno stikalno uro. Stroške nakupa in namestitve takega števca krije odjemalec.

Elektro distribucijska špdjetja (EDP) pospešeno izvajajo prehod na sistem daljinskega odčitavanja in obračuna po dejanski porabi tudi za gospodinjske in male poslovne odjemalce. Pogoj, da se posamezno merilno mesto vključi v sistem daljinskega obračuna, je nameščena ustrezna merilna naprava in opremljenost transformatorske postaje z ustrezno tehnologijo (koncentratorjem).

Ob načrtovani prekinitvi distribucije ali motnji oskrbe z električno energijo zaradi zamenjave MKN pristojno EDP uporabnike omrežja obvešča na način, skladen z 39. členom Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (Ur. l. RS 126/2007), (v nadaljevanju: Splošni pogoji).

Obveščanje uporabnikov omrežja o načrtovanih prekinitvah distribucije zaradi zamenjave MKN se izvaja v pisni ali drugi primerni obliki. V primerih prekinitve distribucije širšemu krogu uporabnikov omrežja se izvaja obveščanje preko sredstev javnega obveščanja vsaj 48 ur pred prekinitvijo. Obveščanje individualnega uporabnika se izvede neposredno pred izvedbo zamenjave MKN. V kolikor odjemalca zaradi njegove odsotnosti o zamenjavi ni mogoče obvestiti, se prekinitev odjema in zamenjava MKN izvede brez njegove prisotnosti in v  času, ki ga  kot uporabnika najmanj prizadene. SODO uporabnika o zamenjavi MKN, skladno s 64. členom Splošnih pogojev, osem dni po izvršeni zamenjavi tudi pisno obvesti na naslov, dogovorjen s pogodbo o dostopu.

V kolikor odjemalec ob sami zamenjavi merilne naprave ni prisoten in želi preveriti istovetnost števčnih stanj odstranjene merilne naprave s stanjem na obvestilu, mu EDP (kjer se merilna naprava po zamenjavi nahaja) v roku 30 dni od dneva zamenjave le-to tudi omogoči.

Zamenjavo merilnih naprav smatramo tudi kot izvajanje kontrole na merilnem mestu, ki jo je SODO upravičen izvajati ob vsakem, tudi nenapovedanem obisku merilnega mesta.
 

VT - Večja dnevna tarifa je tarifa, ki jo dvotarifni števec beleži vsak delavnik od 6. do 22. ure.

MT - Manjša tarifa je tarifa, ki jo dvotarifni števec beleži vsak delavnik od 22. do 6. ure naslednjega dne ter vsako soboto, nedeljo in dela prost dan od 0. do 24. ure.

KT – ure KT (konična tarifa) so izključno v časih VT, vendar le ob delavnikih od ponedeljka do petka , in trajajo:

• v VS (visoka sezona) 6 ur dnevno,
• v NS (nizka sezona) 4 ure dnevno.

Ure KT so opredeljene na temelju doseženih obremenitev v zadnjem 12 mesečnem obdobju in jih določi in objavi Upravljalec prenosnega omrežja ELEKTRO SLOVENIJA, d.o.o. na internetni strani.

ET - Enotna tarifa je tarifa, ki jo beleži enotarifni števec vsak dan od 0. do 24. ure.

V kolikor odjemalec nima nameščene primerne krmilne naprave, se mu čas MT obračunava glede na sončno uro, ter glede na sposobnost dnevne, tedenske in letne nastavitve krmilne naprave.

Letne obratovalne ure uporabljajo za razvrstitev končnega odjemalca v odjemno skupino in se določijo iz razmerja med izmerjeno energijo, preneseno v obdobju enega leta, in med največjo izmerjeno močjo v istem obdobju, doseženo na prevzemno-predajnem mestu. Določijo se na podlagi enačbe: T = W(letni)/P(max); če končni odjemalec ni priključen na omrežje vse leto, se desna stran enačbe pomnoži s količnikom števila dni v letu in številom dni, ko je končni odjemalec priključen; če se končni odjemalec priključi na omrežje na novo, se letne obratovalne ure določijo na podlagi pogodbenih vrednosti na letnem nivoju.

Na dnevnem trgu električne energije se trguje z naslednjimi fizičnimi produkti:

Pasovna energija (BASE)

To je električna energija v bloku ur od 00. do 24. ure. Osnovna količinska enota 1 lot tega produkta je 24 MWh. V primeru prehoda iz zimskega na poletni čas je 1 lot enak 23 MWh oziroma 25 MWh v primeru prehoda iz poletnega na zimski čas.

Trapezna energija (PEAK)

To je električna energija v bloku ur od 06. do 22. ure. Osnovna količinska enota 1 lot tega produkta je 16 MWh.

EU trapezna energija (EU_PEAK)

To je električna energija v bloku ur od 08. do 20. ure. Osnovna količinska enota 1 lot tega produkta je 12 MWh.

Nočna energija (OFF_PEAK)

To je električna energija v bloku ur od 00. do 06. in od 22. do 00. ure. Osnovna količinska enota 1 lot tega produkta je 8 MWh. V primeru prehoda iz zimskega na poletni čas je 1 lot enak 7 MWh oziroma 9 MWh v primeru prehoda iz poletnega na zimski čas.

EU nočna energija (EU_OFF_PEAK)

To je električna energija v bloku ur od 00. do 08. in od 20. do 00. ure. Osnovna količinska enota 1 lot tega produkta je 12 MWh. V primeru prehoda iz zimskega na poletni čas je 1 lot enak 11 MWh oziroma 13 MWh v primeru prehoda iz poletnega na zimski čas.

Urna energija (URA)

Trguje se s 24. urami enega dneva. V primeru prehoda iz zimskega na poletni čas se trguje s 23. urami oziroma s 25. urami v primeru prehoda iz poletnega na zimski čas. Osnovna količinska enota 1 lot tega produkta je 1 MWh.

Vsako spremembo na odjemnem mestu je odjemalec dolžan sporočiti v osmih dneh od nastale spremembe. Za navedeno spremembo potrebujemo naslednje:

• izpis iz zemljiške knjige ali kopijo kupoprodajne pogodbe ali kopijo najemne pogodbe ali sklep sodišča o dedovanju;
• stanje števca ob primopredaji;
• davčno številko.

Pred spremembo lastnika ali plačnika odjemnega mesta morajo biti vse obveznosti na odjemnem mestu poravnane.

Z novim plačnikom bomo nato sklenili novo pogodbo o dobavi električne energije. V primeru, da lastnik in plačnik nista ista oseba, mora lastnik podpisati dokument »Soglasje za spremembo poslovnega partnerja - plačnika«.

- Dobavitelj  mora imeti veljavno licenco, ki jo izda Javna agencija RS za energijo.

- Vključen mora biti v bilančno skupino in naveden v bilančni shemi, ki jo objavlja  Borzen, organizator trga z električno energijo, d.o.o.
- Dobavitelj mora biti registriran pri SODO d.o.o.

O dobavi in pogodbi o nakupu in prodaji se odjemalci z dobavitelji e.e. dogovarjajo samostojno, saj nekateri dobavitelji, ki  izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, niso pripravljeni dobavljati električno energijo vsem  vrstam odjemalcev.

Običajno dobavitelji, ki izpolnjujejo pogoje in želijo prodajati električno energijo končnim odjemalcem, objavljajo ponudbe na primerjalniku ponudb, ki se nahaja  na spletni strani Javne agencije RS za energijo http://www.agen-rs.si.
 

V postopku menjave dobavitelja je potrebno vedeti, da zamenjava dobavitelja ni zahtevnejša od postopka zamenjave dobavitelja kakršnegakoli drugega blaga. Z zamenjavo se ne spreminja omrežja, električnega priključka, števcev in EDP.  Novi dobavitelj ne more ne izboljšati ne poslabšati kakovosti električne energije, saj za to skrbi EDP, z zamenjavo dobavitelja se prav tako ne spremeni cena za uporabo omrežja. Zamenjava dobavitelja je za odjemalca brezplačna.

Za zamenjavo dobavitelja je potrebno skleniti novo pogodbo o dobavi električne energije  in pooblastiti novega dobavitelja, da le-ta EDP  uredi celotni  postopek zamenjave dobavitelja: odda vlogo za zamenjavo dobavitelja v elektronski obliki in  uredi odpoved pogodbe z dosedanjim dobaviteljem, v kolikor se o tem  z odjemalcem dogovorita. EDP bo izvedlo odbiranje števca električne energije. Pridobljen odbirek števca električne energije bo EDP uporabilo  za  končni obračun obveznosti do dosedanjega dobavitelja in za določitev začetnega števčnega stanja pri novem dobavitelju. Odjemalci, ki imajo merilna mesta oz. števce nedostopne, morajo EDP omogočiti odbiranje števca. Spremembo dobavitelja izvede EDP  prvega dne v koledarskem mesecu, če mu je bila do desetega dne predhodnega meseca podana pravilna, popolna  in pravočasna  zahteva za menjavo dobavitelja.
 

Zagotovo je primerno pooblastiti dobavitelja za izvedbo vseh postopkov zamenjave dobavitelja in dostopa do podatkov o porabi električne energije. Ostale zadeve (zamenjava plačnika, lastnika, sprememba tarife,…)  so stvar dogovora med odjemalcem in  dobaviteljem oziroma ponudbe storitev, ki jih izvaja dobavitelj.

Če je dobavitelj odjemalcu posredoval razloge zavrnitve zamenjave dobavitelja, ki mu jih je sporočil EDP (nedostopno merilno mesto, drugačne evidence sistemskega operaterja  o odjemalcu, kot so navedene na pogodbi o nakupu in prodaji električne energije…), mora odjemalec za potrebe zamenjave dobavitelja z izbranim dobaviteljem dogovoriti način in časovne okvirje  ponovnega postopka zamenjave dobavitelja ter odpraviti razloge za zavrnitev.

V kolikor želi odjemalec na obstoječem merilnem mestu uporabljati električno energijo za drug namen kot je gospodinjstvo,  si  mora pridobiti novo soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje za namen porabe električne energije, ki ni gospodinjstvo in se imenuje ostali odjem in izpolniti zahteve izdanega soglasja za priključitev. Vse stroške, povezane z omenjenimi aktivnostmi, nosi lastnik merilnega mesta.

V kolikor želi odjemalec na obstoječem merilnem mestu uporabljati električno energijo za gospodinjski odjem, merilno mesto pa je v odjemni skupini ostali odjem,  si  mora pridobiti novo soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje za spremenjen namen porabe električne energije in izpolniti zahteve izdanega soglasja za priključitev. Vse stroške, povezane z omenjenimi aktivnostmi, nosi lastnik merilnega mesta.

Ob spremembi iz enofaznega na trifazni priključek je potrebno pri pristojnem Elektro Distribucijskem Podjetju  podati vlogo za izdajo soglasja za priključitev. Na osnovi podane vloge  se na lokaciji priključno merilnega mesta preverijo tehnične možnosti za izvedbo omenjene spremembe, ki se kot tehnični pogoj predpišejo v soglasju za priključitev. Na osnovi soglasja za priključitev sklene odjemalec s pristojnim EDP  pogodbo o priključitvi, kjer so definirane medsebojne pogodbene obveznosti glede priključka ter finančne obveznosti, ki jih je odjemalec dolžan pred spremembo poravnati.

Cena in trajanje celotnega postopka sta odvisna od predpisanih rokov v upravnem postopku pri pridobivanju soglasja in pogodbe o priključitvi ter potrebnih tehničnih posegov, vgrajenega materiala in še od nekaterih drugih dejavnikov.

Informacije o potrebnih tehničnih posegih na omrežju in priključku, izpolnitvi ostalih tehničnih pogojev iz soglasja za priključitev ter o višini stroškov, je potrebno  preveriti  pri pristojnem EDP, kjer so odjemalcu na voljo še ostale potrebne informacije o želeni spremembi. 

Z zmanjšanjem jakosti obračunskih varovalk se lahko prihrani nekaj evrov na mesec. Vendar se je potrebno pred zmanjšanjem jakosti varovalk posvetovati s strokovno usposobljenim izvajalcem elektroinstalacijskih del ali svetovalcem s področja racionalizacije porabe električne energije, ki naj presodi smiselnost zmanjšanja jakosti varovalk. Pred zmanjšanjem obračunske moči je smiselno opraviti analizo moči posameznih porabnikov el. energije in to uskladiti z jakostjo nameščenih varovalk, da ne bi prišlo do neželenih izpadov električne energije zaradi istočasne uporabe večjih porabnikov električne energije.

Odločitev o obračunskem elementu (glavni varovalki) je stvar lastnika merilnega mesta, ki mora poskrbeti za strokovno presojo o tem kakšno varovalko potrebuje. Seveda je mogoče glavno varovalko tudi znižati, vendar mora pred takšno odločitvijo natančno preveriti, da z znižanjem varovalke ne bi prišlo do prekinitve in s tem še do dodatnih stroškov zamenjave glavne varovalke. Priporočajo se tudi ukrepi varčne rabe, ki jih najdete na spletni strani:  http://www.uresnicujmo.si/.